Po raven trebuh in polnejše prsi v eksotične kraje, nato okrevanje ob šumenju morja in s pogledom na plažo. Globalni trend zdravstvenega turizma, ki je v porastu, se obrača v smeri iskanja nižjih stroškov storitev in krajših čakalnih dob.
O zdravstvenem turizmu govorimo, kadar se nekdo odloči, da bo poiskal zdravstvene storitve izven meja svoje matične države. V prejšnjem stoletju se je tovrstna praksa uveljavila predvsem pri iskanju kvalitetnejših zdravstvenih storitev oz. storitev, ki jih v matični državi niso izvajali. V preteklih letih pa se trend obrača. Ljudje iščejo zdravstvene storitve v tujini predvsem zaradi nižjih stroškov storitve, krajših čakalnih dob ter tudi tistih storitev, ki zaradi jurisdikcije matične države niso izvajane.
V svetovni prestolnici plastične kirurgije, Braziliji, so storitve plastične kirurgije tudi do dve tretjini nižje kot v ZDA. Skupni strošek opravljene zdravstvene storitve je tako navkljub dodatnemu strošku bivanja v tujini ter strošku poti še vedno ugodnejši. Že nemške zdravstvene storitve so v povprečju cca. 50% cenejše od storitev v ZDA.
Na spletni strani mednarodne bolnišnice Bumrungrad International, Bangkok, Tajska, se celo pohvalijo s podatkom, da je od njihovih 1,1 milijona bolnikov letno kar 520.000 tujcev, ki prihajajo iz 190 različnih držav, skupaj pa so v letu 2013 prinesli slabe pol milijarde ameriških dolarjev prihodkov. Seveda ima bolnišnica temu primerno infrastrukturo – svoj nakupovalni center, hotel s štirimi zvezdicami, nudijo celo VIP prevoz iz letališča do bolnišnice in podobno. Skratka udobje, ki ga domače bolnišnice ne nudijo.
Turisti, ki se odločijo za zdravstvene posege v tujini pa navkljub izdatnemu pridobivanju predhodnih informacij utegnejo naleteti na marsikateri izziv; od jezikovnih preprek, drugačnih nalezljivih bolezni, ki jih njihov imunski sistem ne pozna, do drugačnih higienskih standardov.
Slovenci se najraje odpravimo na posege kar čez vzhodno ali južno mejo – po nove ali lepše zobe, na posege za korekcijo vida, estetske popravke,… V Sloveniji je večji poudarek predvsem na zdraviliškem (wellness in spa) turizmu, kjer je bolj kot zdravljenje v ospredju zdrav način življenja, namenjen družinam in parom vseh starosti.
V letu 2015 so slovenske zdraviliške občine zabeležile skupno dobrih 850.000 prihodov turistov, med katerimi so nekoliko prednjačili domači gostje (nekaj čez 479.000). Največ tujih turistov prihaja iz Avstrije, Italije in Hrvaške.
Vir: SURS, Bumrungrad International Hospital, idr.
